1. LiT natečaj - Ajda Kovačič

  • Avtor: Uredništvo Dijaški.net
  • Objavljeno: 13.11.2010
  • Zadnja sprememba: 21.12.2018
→ 1. LiT natečaj: Razglas | Rezultati
Ajda Kovačič - Ad astra per aspera
UMIRAM

Stopam po prašni cesti, ki krepi misel nate.
Dvom, ki trga mi srce, je nastal zate.

Ker ti in tvoje misli meni so uganka,
ne vem, če naj približam se ti, če pomenim ti več od počenega franka.

Ljubezen vlivam na papir brez črnega črnila,
se sprašujem: "Ljubezen, kdaj me boš minila
in kdaj se bosta mir in svoboda zopet vame naselila?

Bom sploh kdaj drugega ljubila?"


NAJ GRE V...

Melodija harmonije ljubezni je nepojmljiva,
kakor plamen sramežljivosti, ki se ne skriva.

V tebi je nekaj magičnega,
kar pa me privlači in odvrača.

Verzi se pišejo,
pesem se sklada,
to najlepša je balada.

Začnem jo jaz,
končaš jo ti,
a svet se še vseeno vrti...


PADEC

Daj, povej!

Sem jaz tista, ki želi zlo vsem?
Sem jaz tista, ki je prasica in dvolično zatrjuje, da je devica?

No, povej!

Ne izkrivljaj mi resnice in poglej me v oči!
"Ne, to nisi ti." Le v najlepših sanjah rečeš mi.


PRAZNO

Roža pesnikova, njegova domišljija tli, in ni te več.
Srca poetova, oblakov iz nebes ter petje ptic, in ni te več.
Nisi odšel za vedno. Vsaj ne zares!
Mojih solz in sna lebdečega – me boli, in te več.
Belo črna mavrica na krilih žalostnega angela,
tiho joče črna maska, ko svet odide, in ni te več.
Melodijo solze sliši Afrodita in lepota njena ostane skrita.
Ko vihar divja, zlo pot ima ter ti odideš, in ni te več.


TEMA

Razmišljam. Lebdim na krilih angela takrat, v temi.
Včasih žalost, včasih tolažbo najdem tam, kjer svetloba več ne sije in zadnja kaplja se izlije, v temi.
Rada imam pesmi, črke, ki povejo vse, a le v temi.
Povejo. Imajo čustva. Razjasnijo vse misli.
Plešejo balet nad nebesnim svodom zvezd takrat, ko najbolj sonce-luč gori, v temi.
Najdem misel. Najdem besedo na črko L, v temi.
Povem jo le, ko nihče ne gleda v oči, ko ugasnejo luči in ona iz mene kriči:"Ljubim te!"
A samo, v temi.


ZNANO

Solza žalosti...
Bridkost bolečine...
Tiščanje v prsih..
Zakaj?

Sploh ne vedo, kaj mi počno!
Izguba nečesa, kar ljubim,
oni, ki jih sumim.

Življenje izginja, spomin me spominja,
zavesa se mimo zagrinja...


SPOZNANJE

To je nov svet, nič lep.
Oči odprl mi je dež.
To ni več raj, v katerem se cedita mleko in med.

V srce mi spomin naredil mnogo je rež.

Leta so zavržena bila;
mojo glavo je ljubezen zmedla.
Prišla je golobica in sedla sem na njena krila ter iz sna letečega na trdna tla sem legla.

Tvoje oči so uganka,
tega vredno ni nič.
Bila sem le šibica kratka,
bil si nevreden kič.


DOVOLJENE SANJE

Ko zrem v tvojo sliko,
solza preko lica gre.
iz roke ljubezen mi uide,
prosim, reci kaj!

Raci, da me ljubiš,
da ti je kaj mar.
Reci: "Daj mi roko
ter stopiva v Evin raj.


ZADNJA FRAZA

Mene nekaj teži,
meni se nekaj neznano zdi...

Meni nekaj reče: ljubi,
drugič pa: nikar.

Z mano se nekdo ali nekaj igra!
Ah, usoda... To je ta.


NEDOVRŠNIKI

Ko zadnja ptica odletela bo...
Me boš zbudil?

Med koprnenjem vsega žalostnega...
Me boš objel?

Ko sončni žarek upanja da up...
Me boš ljubil?

Svet je padel. Ti pa me dan za dnevom
ZBUJAŠ, OBJEMAŠ in LJUBIŠ.

Za vedno.


VŠEČNOST

Všeč mi je, ko rečeš mi : rad te imam!
Všeč mi je, ko rečeš mi: nobenemu te ne dam!
Všeč mi je, ko rečeš mi: od tebe sem zadet!
Všeč mi je, ko rečeš mi: ti si moj svet!

Všeč mi je, ko rečeš mi: vrni se nazaj...
Všeč mi je…Oh, na tebi marsikaj!


SREČNO DO KONCA DNI...

Noben vzdihljaj senc ni podoben tebi.
Nobena luna ne kipi od žalosti,
medtem ko veter boža tvoje kodre.
Daj, zbeži z mano!

Soj sončne svetlobe
se v telo vpleta vedno, za večno.
In dlan seže v dlan
ter ta mehkoba in ta milina
kriči srečno.

Upaj si reči besede, ki bi jih vklesal le v drevo.
Bolečin ni. Prav je tako.
In slednjič Kupid odhaja, tokrat brez puščic
in jaz s tabo gledam v luno
in na uho mi zašepetaš tiste neme besede...


MOMENT

Ne bi smela ti zaupati,
ti reči marsikaj.
Ta čustva je treba zanikati
ter tebe rešiti vsaj.

Krik žalosti se prepleta z usodo,
meni ni več mar.
Rada bi bila sama...

Neumna sem bila. To drži.
In samo sebe sem izdala,
kot aprila sonce sije in
zadnja trta se okrog vije.

Sem bila že bolje...


NEM

Vidiš tiste zvezde in to nočno nebo?
Vidiš tiste rože, ki se je v rosi lesketajo močno?
Vidiš ta nasmeh, ko srečava se?
Sploh vidiš?

Sleherna bilka je zate,
zvezde na nebu so zlate,
in narava me vedno znova posluša,
ko ti neslišno poješ to najino pesem.

Zleti na oblake in zakriči kaj čutiš,
meni povej!
Ko te je strah, da bo prehitro poraz
jaz pa ti povedati ne morem...

Zakaj rabiš dokaz?


ZAČETEK VEČNOSTI

In rekel si, da sonce ne sije...
Dejal si, naj se luna ubije...
Mislil si: prosim, ne reci nič,
jaz pa sem molčala.

Ljubim dotik, ko se dotakneva,
obožujem pogled, ki ga umakneva.
in vsaka roža zaman,
da bi prijel mojo dlan.

Vonjam tvojo lepoto in tvoj vsakdan,
ta spomin shranim, kdo ve kam.
Čutim tvojo roko, med mojimi lasmi
In oba veva, da ta najina ljubezen že dolgo tli...


TABU

Med pesmijo poetov rada vidim tvoj obraz,
tvoje oči in tvoje kodre.
Med letom nebesnih ptic,
rada čutim tvoj poljub,
tvoj dih in tvoj božanski vonj.

Radost poljuba teče,
se vpije in objame.
Želim, da me ta občutek za vedno zadane.
Me prevzame.
In ostane.
  • © Dijaški.net 2000-2024
  • Vse pravice pridržane