6. LiT natečaj - Petra K.

Zemlja in ti

Iz tebe raste, se krepi,
iz tebe vzklije, valovi,
iz tebe žanje in na tebi spi,
iz tebe jemlje, daje ti.

Po tebi hrepeni, ko se rodi,
po tebi zadiši, ko te pohodi
po tebi daruje si življenje ti,
po tebi gleda, te motri.
S tabo gre, in pride,
s tabo živi, ga ni,
s tabo ljubi in zaide,
s tabo vzame, vrne ti.

Preko tebe gre v širjave,
preko tebe spi, in vstane,
preko tebe čuti, vse ti daje,
preko tebe umre, a daje.


Leta
Leta ti tečejo, in se vrstijo.
Leta ti puščajo le evforijo,
dajo lepoto, brezčasno slepoto,
dajo ljubezen, brezdanjo milino.

Leta te brusijo in te mirijo.
Leta ti pota za tabo pustijo,
nikoli ne nehajo, večno hitijo,
nikoli te ne pustijo.

Zdanja lepota ti bo prešla,
zdanja ljubezen se spremenila,
a vedno boš ti v spominih,
v leta vklesanih globinah.


Navdih

Kako je lepo,
Življenje, ko ga gledaš.
Kako je lepo, ko ti nič ne more.
Ko ljubiš in ti tam zunaj nič ne more.
Ko ga gledaš, kako je trpko,
ko ga vonjaš, kako trohni,
ko ga slišiš, kako šumi.
Pa ti nič ne more.
Ker ti si tu.
Ker si ljubljen in sprejet,
ker si daleč in si tukaj spet.
Ker ti si tu.
              Ker me ljubiš.