8. LiT natečaj - Forever17
FOREVER17 - Izpoved
Ljudje smo različni in velikokrat si ne znamo prisluhniti. Kot otroci smo vsi imeli svoje sanje o prihodnosti. Čim prej smo hoteli odrasti, se poročiti in imeti svojo družino. Nismo pa pričakovali teh nekaj let na poti proti odraslosti, ko nam življenje na pot postavi različne prepreke. Z njimi se spopadamo po najboljših močeh in kdorkoli tega ne vidi, ne gleda dovolj dobro.
To je moja izpoved, moje mišljenje – vpogled v moje življenje.
Ko sem majhna bila,
o srečnem sem življenju sanjala.
Želela sem slavna postati
in nikoli v joku zaspati.
Rada sem v naravo šla
in še zdaj se vedno odpravim tja –
kadar se dogaja kakšna drama
sem najrajši sama.
Zdaj moje misli so prepolne
že ko je opoldne.
Ko zvečer sonce zaide,
meni kakšna solza uide.
Ljubezen, žalost in hrepenenje,
vse to sestavlja moje življenje.
Vsako stvar je treba sprejeti
in iz nje najboljše vzeti.
Sama vem – trudim se,
drugi ne vedo – ne poznajo me.
Ko blodim skozi življenje
naj vas vse spremlja vedenje:
Vsak je človek zase svet,
vsak mlad mora bit' sprejet.